{"id":564,"date":"2024-05-21T09:18:13","date_gmt":"2024-05-21T08:18:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.arigamix.com\/sl\/?page_id=564"},"modified":"2024-05-21T09:18:13","modified_gmt":"2024-05-21T08:18:13","slug":"implementacija-poslovno-informacijskega-sistema-univerza-v-ljubljani","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.arigamix.com\/sl\/novice\/implementacija-poslovno-informacijskega-sistema-univerza-v-ljubljani\/","title":{"rendered":"Implementacija Akademskega poslovno informacijskega sistema na Univerzi v Ljubljani"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

Implementacija APIS – Akademsko poslovni informacijski sistem<\/p>\n

Uvodni nagovor: Prof. dr. Emil Erjavec, Predsednik upravnega odbora
\nGlavni govornik: Mag. Ale\u0161 Ko\u0161ir, Vodja IT oddelka<\/p>\n

V torek, 14. maja, smo se v zgodovinski pala\u010di Univerze v Ljubljani sre\u010dali \u010dlani Palsitovega kluba IT mened\u017eerjev, da bi sli\u0161ali dejstva o impresivni digitalni transformaciji in zdru\u017eitvi IT sistemov 26 fakultet z univerzo v enoten Akademski poslovni informacijski sistem.\u00a0<\/span>To je bilo uspe\u0161no izvedeno v obdobju 3 let in Slovenija ima zdaj sodobno brezpapirno delujo\u010do univerzo v prestolnici.\u00a0<\/span><\/p>\n

Predhodno je bilo 26 fakultet in akademij slabo povezanih in je uporabljalo 6 razli\u010dnih poslovnih informacijskih sistemov na razli\u010dnih tehnolo\u0161kih skladih: Oracle, Microsoft, Linux itd\u2026<\/span><\/p>\n

Za\u010delo se je z javnim razpisom, objavljenim v letu 2016. Na javni razpis se je odzvalo \u0161est podjetij. V postopku javnega razpisa je pri\u0161lo do prito\u017eb na Dr\u017eavno revizijsko komisijo s strani ponudnikov. Zato se je proces javnega razpisa vlekel 3 leta. Do njegovega zaklju\u010dka nekateri konkurenti na razpisu niso ve\u010d obstajali oziroma niso bili ve\u010d ustrezni.\u00a0<\/span><\/p>\n

Pred za\u010detkom projekta je bila digitalizacija v zgodnjih fazah. Evidence upravljanja \u010dlove\u0161kih virov niso bile niti digitalne. Akademsko osebje je podatke o svojih slu\u017ebenih potovanjih hranilo na papir\u010dkih.\u00a0<\/span>
\n<\/span>
\n<\/span>Projekt je bil za strokovno osebje zelo naporen. Digitalizacija zahteva prilagajanje zaposlenih. Med projektom je od\u0161lo 80 ljudi. Ve\u010dinoma tisti, ki so uporabljali stare zastarele sisteme. V procesu digitalizacije je bilo zaposlenih 100 novih ljudi.<\/span>
\n<\/span>
\n<\/span>Strate\u0161ke odlo\u010ditve:<\/span>
\n<\/span>Za\u010detna ideja je bila, da se procese definira na papirju in nato v skladu s tem ustvari sistem. Ker pa je imel SAP nekaj pripravljenih re\u0161itev in najbolj\u0161ih praks za poslovni sektor, je postalo o\u010ditno, da je prilagoditev temu, kar sistem SAP \u017ee ima kot najbolj\u0161e prakse, bolj\u0161a ideja. Na\u010drt je bil implementacija celotne informacijske re\u0161itve najprej za rektorat Univerze, nato zaporedoma na ostale na vedno bolj prizadeven na\u010din, skupaj 10 zaporednih projektov.<\/span>
\n<\/span>
\n<\/span>Projekt je sledil pomembnim strate\u0161kim in operativnim odlo\u010ditvam, kot je odlo\u010ditev za migracijo ra\u010dunovodskih podatkov. Ta je bil, da bodo samo odprti predmeti preseljeni v nov sistem in brez zgodovine, ki bodo ostala v podedovanih sistemih.<\/span>
\n<\/span>
\n<\/span>\u010clani (26 fakultet) so lastniki svojih podatkov, ostajajo v lastni odgovornosti. Po testiranju morajo potrditi uspe\u0161no migracijo svojih podatkov. Ustvarjenih je bilo pribli\u017eno 400 testnih scenarijev za preverjanje pravilne migracije podatkov in integracije procesov, pri \u010demer so bili testirani vsi procesi.<\/span>
\n<\/span><\/p>\n

Pomembno vpra\u0161anje: koliko poenotiti in integrirati, koliko dopustiti razlike za vsako fakulteto? Samo tiste, kjer obstajajo zakoniti ali zelo utemeljeni razlogi.<\/span><\/p>\n

3 informacijski sistemi za \u0161tudente so \u017ee obstajali in so bili integrirani s SAP skupaj z 10 zalednimi sistemi.<\/span><\/p>\n


\n<\/span>POSEBNOSTI:<\/span><\/p>\n

Slovenski javni sektor je urejen tako, da zahteva posebne in prilagojene IT poslovne re\u0161itve. Posredni prora\u010dunski uporabniki morajo poro\u010dati po denarnem toku in po na\u010delu izkazanega poslovnega dogodka.<\/span>
\n<\/span>
\n<\/span>Posebnost Univerze v Ljubljani je, da ima lahko en zaposleni ve\u010d delovnih mest. Dela lahko za eno ali ve\u010d fakultet. <\/span>Zaposleni lahko predstavijo stro\u0161ke potovanja, kjer so prepotovali ve\u010d dr\u017eav na enem potovanju, zdru\u017eujejo razli\u010dne poslovne baze, financiranje, vire stro\u0161kov in pla\u010dnike, po mo\u017enosti skupaj z nekaj vmesnimi dnevi dopusta.<\/span>
\n<\/span>
\n<\/span>Implementacija Apisa prina\u0161a \u0161tevilne prednosti:\u00a0<\/span><\/p>\n